DDV

 

Davek na dodano vrednost (DDV) se v Sloveniji obračunava in plačuje po splošni 22-odstotni in nižji 9,5-odstotni stopnji od davčne osnove.

Zavezanec za DDV postanete, če presežete 50.000 evrov obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih.

V tem primeru morate zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV pristojnemu finančnemu uradu predložiti najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla predpisani znesek 50.000 evrov.

Zavezanec za DDV lahko postanete tudi na lastno željo, pa čeprav imate manjši skupni obdavčljivi letni promet od 50.000 evrov. Zahtevek lahko predložite že v postopku ustanovitve podjetja. Pogoj pa je, da ste identificirani za namene DDV nato najmanj 60 mesecev.

Kako postanete zavezanec za davek na dodano vrednost (DDV)?

  • Davčnemu organu predložite zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV– DDV-P2.

Predložite ga v elektronski obliki prek sistema eDavki ali sistema e-VEM. Postopek lahko ob brezplačni pomoči strokovnjaka izpeljete tudi na točki VEM.

Na podlagi predloženega zahtevka vas davčni organ identificira za namene DDV. S tem pridobite identifikacijsko številko za DDV, ki je sestavljena iz predpone SI in davčne številke.

Davčni organ izda identifikacijsko številko najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu vložitve zahtevka.

Obračun davka na dodano vrednost (DDV)

Kot davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, morate davčnemu uradu obvezno predložiti obračun davka na dodano vrednost (DDV).

Predložiti ga morate za vsako davčno obdobje posebej, ne glede na to, ali ste za davčno obdobje, za katero predložite obračun, dolžni plačati DDV.

Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje, odvisno od doseženega obdavčljivega prometa v preteklem koledarskem letu ter nekaterih drugih pogojev.

Skrajni rok predložitve obračuna DDV je zadnji delovni dan naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, v nekaterih primerih pa tudi prej (npr. če opravljate transakcije znotraj Evropske unije in ste dolžni predložiti rekapitulacijsko poročilo, morate obračun DDV predložiti do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja).

  • Davčnemu organu lahko predložite obračun davka na dodano vrednost – DDV-O samo v elektronski obliki prek sistema e-Davki. Za uporabo sistema e-Davki potrebujete digitalno potrdilo.

POMEMBNO: Telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronske storitve, ki bodo opravljene osebi, ki ni davčni zavezanec, so od 1. 1. 2015 dalje obdavčene v državi, kjer ima ta oseba sedež, stalno ali običajno prebivališče. Zato bodo izvajalci tovrstnih storitev morali pridobiti identifikacijsko številko za DDV v vseh državah članicah, v katerih imajo njihovi naročniki, ki niso davčni zavezanci, sedež ali prebivališče. Lahko pa se davčni zavezanci odločijo za uporabo posebneureditve za te storitve. Več o posebni ureditvi (Mini VEM, M1SS, MOSS)+.

Kakšen je postopek identifikacije za namene DDV v primeru tujega podjetja, ki v Sloveniji nima sedeža, na ozemlju Slovenije pa opravlja dejavnost?

Tudi če imate sedež podjetja v drugi državi, v Sloveniji pa opravljate obdavčljive dobave blaga ali storitev (za katere kot plačnik ni določen prejemnik storitve), se morate pred prvo opravljeno dobavo identificirati za namene DDV. Najprej pa morate pridobiti slovensko davčno številko.

Najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti morate predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Zahtevek se vloži v elektronski obliki z obrazcem DDV-P3 prek sistema eDavki.

K zahtevku morate priložiti: 

  • potrdilo pristojnega organa države, kjer imate sedež, da ste dolžni obračunavati DDV v tej državi, ali izpis iz poslovnega registra, ki dokazuje, da ste v matični državi registrirani kot poslovni subjekt,
  • dokazilo, iz katerega je razvidno, da nameravate opravljati dejavnost v Sloveniji.

Davčni organ vam izda odločbo o identifikaciji za namene DDV najpozneje do dneva, ki ste ga navedli v zahtevku, da boste opravili obdavčljivo dobavo.

Po zakonu morate obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti iz naslova DDV najpozneje z dnem, ko ste začeli opravljati obdavčljivo dejavnost v Sloveniji.

Kot tuj davčni zavezanec, ki pridobi slovensko davčno številko in ID za DDV, morate mesečno predlagati obračun DDV.

 

 

  • Kdaj moramo predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke?

Zahtevek mora pravni subjekt predložiti najkasneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa za zadnjih 12 mesecev presegla 50.000 EUR.

 

  • Kaj se zgodi, če predložimo zahtevek za izdajo identifikacijske številke pravočasno, v obdobju do izdaje identifikacijske številke pa presežemo 50.000 EUR obdavčljivega prometa?   

Identifikacijsko številko za DDV mora davčni zavezanec pridobiti že za mesec, v katerem bo presegel znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa. Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora davčni zavezanec predložiti najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla predpisani znesek.

Davčni zavezanec, ki preseže znesek obdavčljivega prometa 50.000 EUR, mora že od prve dobave, s katero preseže to vrednost, obračunati DDV.

Davčni zavezanec, ki je presegel 50.000 EUR obdavčljivega prometa, na izdanih računih obračuna DDV, račun pa mora vsebovati tudi vse ostale predpisane obvezne podatke iz 82. oziroma 83. člena ZDDV-1. Davčni zavezanec na računu ne more zagotoviti podatka o identifikacijski številki za DDV, mora pa biti na računu navedena davčna številka davčnega zavezanca, ki omogoča njegovo identifikacijo.

Če davčni zavezanec ugotovi, da bo v obdobju, v katerem mora davčni organ izdati identifikacijsko številko za DDV (najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu (naslednjega meseca po vložitvi) vložitve zahtevka) verjetno že presegel znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa, naj davčni organ na to dejstvo opozori.

 

  • Opravljamo samo oproščeno dejavnost, od katere nimamo pravice do odbitka DDV. Ali se moramo identificirati za namene DDV, ko presežemo oziroma je verjetno, da bomo presegli 50.000 EUR obdavčljivega prometa?

Davčnemu zavezancu, ki opravlja izključno oproščene dobave blaga oziroma storitev, od katerih se DDV ne sme odbijati, se ni treba identificirati za namene DDV, ne glede na znesek opravljenega prometa.

 

  • Gospodarska družba je bila ustanovljena septembra 2014, prve tri mesece ni poslovala, nato pa je od decembra 2014 do septembra 2015 ustvarila 45.000 EUR obdavčljivega prometa. Kaj se šteje kot 12-mesečni rok za identifikacijo za DDV: čas od ustanovitve do meseca, ko je preseženih 50.000 EUR obdavčljivega prometa ali čas od dejanskega začetka poslovanja ter šele od tega obdobja 12 mesecev naprej (to je od decembra 2014 do septembra 2015)?

Za določitev obveznosti identifikacije za namene DDV in pričetka obračunavanja DDV se upošteva obdobje zadnjih 12 mesecev, ne glede na to, ali je gospodarska družba vseh 12 mesecev opravljala ekonomsko dejavnost ali ne. Gospodarska družba je dolžna vložiti prijavo za identifikacijo za namene DDV najkasneje v mesecu, v katerem bo presegla znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa za zadnjih 12 mesecev. Če zavezanec preseže navedeni znesek prej kot v 12 mesecih od pričetka delovanja, vloži zahtevek že v mesecu, v katerem je verjetno, da bo presegel znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa.

 

  • Ali se lahko identificiramo za namene DDV še preden je verjetno, da bomo za zadnjih 12 mesecev presegli znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa?

Davčni zavezanec se lahko identificira za namene DDV, vendar pa mora svojo izbiro uporabljati najmanj 60 mesecev.

 

  • Ali se lahko identificiramo za namene DDV še preden začnemo dejansko opravljati dejavnost?

Gospodarska družba se lahko identificira za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti (npr.: pripravljalna dela, prva nabava blaga, nakup opreme itd.). Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu organu predloži: pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.

 

  • V obdobju zadnjih 12 mesecev z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji nismo presegli 50.000 EUR obdavčljivega prometa. Iz druge države članice EU nameravamo pridobiti stroj v vrednosti 9.500 – 11.000 EUR, ki ga bomo uporabljali za opravljanje dejavnosti. Ali se moramo identificirati za namene DDV?

Če davčni zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegel 50.000 EUR obdavčljivega prometa, opravlja pa dejavnost v Sloveniji in bo pridobil blago znotraj Unije, katerega vrednost bo presegla 10.000 EUR, mora predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke.
V tem primeru se lahko identificira samo kot pridobitelj, ne sme pa od pridobitev odbijati DDV, če je identificiran zgolj kot pridobitelj blaga.
Opozarjamo še, da mora davčni zavezanec (pridobitelj) identifikacijsko številko za DDV pridobiti že za mesec, v katerem je verjetno, da bo skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu presegel 10.000 evrov.

 

  • Poleg prijave za vpis v poslovni register/predloga za vpis v sodni register želim oddati tudi zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV. Ali moram priložiti še kakšne priloge?

Novoustanovljeni poslovni subjekt mora k zahtevku priložiti tudi dokazila, da namerava opravljati dejavnost (npr.: pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.), sicer se vloga šteje za nepopolno. Če je vloga nepopolna, davčni organ pozove davčnega zavezanca k dopolnitvi.

 

  • Kdaj postanem identificiran za namene DDV, če oddam zahtevek preko portala e-VEM?

Davčni organ izda identifikacijsko številko za DDV najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu (naslednjega meseca po vložitvi) vložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.

V primeru novoustanovljenega poslovnega subjekta začne rok za izdajo identifikacijske številke za namene DDV pri vlogah, oddanih preko portala e-VEM, teči z dnem vpisa davčnega zavezanca v poslovni/sodni register, pod pogojem, da so zahtevku priložena tudi dokazila o nameravanju opravljanja dejavnosti.

V primeru že delujočega poslovnega subjekta, ki opravlja ekonomsko dejavnost, začne ta rok teči z dnem oddaje vloge preko portala e-VEM.

 

  • Z avstrijskim partnerjem, pravno osebo, je gospodarska družba sklenila pogodbo za izvajanje določenih storitev. Ali se mora gospodarska družba identificirati za namene DDV v Sloveniji?

Pomembno je, katere storitve se bodo izvajale in kdo bo izvajalec teh storitev. Iz vprašanja izhaja, da gre za transakcijo, opravljeno med dvema davčnima zavezancema in če so predmet pogodbe storitve, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu (prvi odstavek 25. člena ZDDV-1), torej po prejemniku storitev, se mora slovenska gospodarska družba kot prejemnik ali kot izvajalec storitve identificirati za namene DDV v Sloveniji. V tem primeru mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je verjetno, da bo prejela ali opravila take storitve.

Na zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P2) označi polje 19, kar pomeni, da bo obračunavala DDV zgolj od prejetih storitev, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu in za katere je kot plačnik DDV določen prejemnik storitve, medtem ko od opravljenih domačih dobav blaga oziroma storitev DDV ne bo obračunavala.

Če pa bo gospodarska družba opravljala tovrstne storitve avstrijski pravni osebi, ji od teh storitev DDV ni treba obračunati, saj bo morala obračunati DDV avstrijska pravna oseba, kot prejemnik storitve(avstrijski DDV).

Opravljene storitve so tudi predmet poročanja v rekapitulacijskem poročilu, kjer davčni zavezanec poroča o osebah, identificiranih za DDV, katerim je opravil storitve v državi članici, v kateri je transakcija obdavčljiva, in za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV.

Gospodarska družba v primeru tovrstne identifikacije za namene DDV pravice do odbitka DDV nima.

Storitve, za katere se kot kraj opravljanja storitev ne šteje Slovenija, se tudi ne vštevajo v obdavčljiv promet 50.000 EUR. Davčni zavezanec, ki s temi storitvami preseže vrednost 50.000 evrov prometa, se mu le zaradi tega ni treba identificirati za DDV kot redni davčni zavezanec.

Če v obrazcu DDV-P2 polja 19 ne bo označeno, bo gospodarska družba identificirana za namene DDV za vse dobave, ki jih bo opravljala in ne samo za obravnavane storitve. To pomeni, da bo morala obračunavati DDV od opravljenih domačih dobav blaga oziroma storitev in od prejetih dobav, za katere je kot plačnik določen prejemnik. V tem primeru bo imela pravico do odbitka DDV (če bodo izpolnjeni zakonsko določeni pogoji).

Če pa so predmet pogodbe storitve, katerih kraj obdavčitve se ne določi po splošnem pravilu (se upoštevajo posebna pravila), pa je treba preveriti, kje je kraj obdavčitve teh storitev. Če je kraj obdavčitve Slovenija, izvajalec storitve pa je slovenska gospodarska družba, je obveznost identifikacije za namene DDV odvisna od višine obdavčljivega prometa v preteklih 12 mesecih.

Če je kraj obdavčitve Slovenija, izvajalec storitve pa je avstrijska pravna oseba, pa se mora le ta identificirati za namene DDV v Sloveniji, ne glede na višino prometa, in sicer pred opravljeno prvo dobavo (zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV tuji davčni zavezanci oddajo na obrazcu DDV-P3).

 

  • S srbskim partnerjem, pravno osebo, je gospodarska družba sklenila pogodbo za izvajanje določenih storitev. Ali se mora gospodarska družba identificirati za namene DDV v Sloveniji?

Pomembno je, katere storitve se bodo izvajale in kdo bo izvajalec teh storitev. Iz vprašanja izhaja, da gre za transakcijo, opravljeno med dvema davčnima zavezancema in če so predmet pogodbe storitve, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu (prvi odstavek 25. člena ZDDV-1), torej po prejemniku storitev, se mora slovenska gospodarska družba identificirati za namene DDV v Sloveniji, če bo prejela tovrstne storitve, in sicer mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je verjetno, da bo prejela take storitve.

Na zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P2) označi polje 19, kar pomeni, da bo obračunavala DDV zgolj od prejetih storitev, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu in za katere je kot plačnik DDV določen prejemnik storitve, medtem ko od opravljenih domačih dobav blaga oziroma storitev DDV ne bo obračunavala. Gospodarska družba v primeru tovrstne identifikacije za namene DDV pravice do odbitka DDV nima.

Če v obrazcu DDV-P2 polja 19 ne bo označeno, bo gospodarska družba identificirana za namene DDV za vse dobave, ki jih bo opravljala in ne samo za obravnavane storitve. To pomeni, da bo morala obračunavati DDV od opravljenih domačih dobav blaga oziroma storitev in od prejetih dobav, za katere je kot plačnik določen prejemnik. V tem primeru bo imela pravico do odbitka DDV (če bodo izpolnjeni zakonsko določeni pogoji).

Če bo storitve, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu, opravila slovenska gospodarska družba, pa se ji zgolj zaradi teh storitev ni treba identificirati za namene DDV in je obveznost identifikacije za namene DDV odvisna od višine njenega obdavčljivega prometa v preteklih 12 mesecih.
Storitve, za katere se kot kraj opravljanja storitev ne šteje Slovenija, se ne vštevajo v obdavčljiv promet 50.000 EUR. Davčni zavezanec, ki s temi storitvami preseže vrednost 50.000 evrov prometa, se mu le zaradi tega ni treba identificirati za DDV kot redni davčni zavezanec.

Če pa so predmet pogodbe storitve, katerih kraj obdavčitve se ne določi po splošnem pravilu, pa je treba preveriti, kje je kraj obdavčitve teh storitev. Če je kraj obdavčitve Slovenija, izvajalec storitve pa je slovenska gospodarska družba, je obveznost identifikacije za namene DDV odvisna od višine obdavčljivega prometa v preteklih 12 mesecih. Če je kraj obdavčitve Slovenija, izvajalec storitve pa je srbska pravna oseba, pa se mora le ta identificirati za namene DDV v Sloveniji ne glede na višino prometa, in sicer pred opravljeno prvo dobavo (zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV tuji davčni zavezanci oddajo na obrazcu DDV-P3).

 

Vir: E-vem in FURS