KOMANDITNA DRUŽBA (k.d.)

Komanditna družba je družba dveh ali več oseb, v kateri najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj en družbenik za obveznosti družbe ne odgovarja (komanditist).

Komanditna družba se ustanovi z družbeno pogodbo. Za ustanovitev ni predpisan osnovni kapital. V firmi komanditne družbe mora biti jasno naznačeno, kdo je komplementar, imena komanditistov pa je prepovedano vnašati. Kritje izgube in razdelitev dobička sta enaka kot v d. n. o. Posle družbe so dolžni voditi komplementarji. Če jih vodi komanditist, potem enako odgovarja za obveznosti družbe kot komplementar.

Družbo zastopa komplementar. Komanditist je iz zastopanja izključen, lahko pa se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo.

Komanditna družba preneha z delovanjem iz enakih razlogov kot d. n. o.

Zakonodaja, ki ureja komanditno družbo: 135. – 151. člen , Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1-UPB3).

 

Kako registriram?

Ustanovitelji z osebnim obiskom, po pošti, ali po elektronski poti sporočijo notarju vse obvezne atribute bodoče družbe:

  1. firma;
  2. sedež (kraj) in poslovni naslov;
  3. identifikacijski podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega prebivališča za fizične osebe, firma, matična številka in poslovni naslov za pravne osebe, davčna številka za tuje fizične in pravne osebe);
  4. opredelitev družbenika kot komanditista ali komplementarja;
  5. vrsta in obseg odgovornosti za obveznosti družbe (pri komplementarju: odgovarja z vsem svojim premoženjem, pri komanditistu: ne odgovarja);
  6. višina vložka, če je družbenik komanditist;
  7. identifikacijski podatki in tip zastopnikov: komplementar, poslovodja ali prokurist, navede se le število komanditistov, ne pa drugih podatkov o njih;
  8. način zastopanja (samostojno ali skupno);
  9. meje pooblastil za zastopanje;
  10. šifra glavne dejavnosti.

Notar sestavi vse potrebne listine:

  • družbeno pogodbo v obliki notarskega zapisa ali v obliki zasebne listine, na kateri so overjeni podpisi vseh družbenikov;
  • če družbo poleg družbenikov zastopajo tudi poslovodje: sklep o imenovanju poslovodij.

Za sestavo in podpis listin je potrebna osebna prisotnost ustanoviteljev(fizične osebe oziroma zakoniti zastopniki pravnih oseb). Posameznega ustanovitelja lahko zastopa pooblaščenec. Pooblastilo za zastopanje pri ustanovitvi družbe s pogodbo v obliki notarskega zapisa mora biti v enaki obliki, torej v obliki notarskega zapisa.

Notar sestavi in vloži predlog za vpis v sodni register v elektronski obliki. Predlogu priloži priloge, ki jih predhodno pretvori v elektronsko obliko in jih overi s svojim elektronskim podpisom.

O zahtevku za vpis v sodni register odloči registrsko sodišče.

Notarju se vroči sklep registrskega sodišča o vpisu in druge odločbe v tem postopku.

Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Če registrsko sodišče ugotovi, da je pritožba predlagatelja utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, lahko o predlogu za vpis odloči drugače in z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo. Če registrsko sodišče ugotovi, da ni podlage za nadomestitev sklepa, odstopi zadevo sodišču druge stopnje, da odloči o pritožbi.

 

Vir: SPIRIT