NE-DELO NA ČRNO

Če smo podjetje in zaposlujemo delavce, moramo z njimi skleniti ustrezne pogodbe o zaposlitvi in jih preko M-1 prijaviti v socialno zavarovanje. Lahko pa s sodelavcem sklenemo tudi pogodbo civilnega prava, kot je avtorska ali podjemna pogodba. Tudi takega sodelavca moramo prijaviti na e-vem z obrazcem M-12. Vsekakor moramo prijaviti tudi delo dijakov in študentov za delovno prakso ali študentsko delo ter kakršno drugo obliko dela (delo upokojencev, kratkotrajno delo…).

Opravljamo lahko samo dela, za dejavnosti za katera smo registrirani, v nasprotnem primeru je tudi to delo na črno.

Da se izognemo delu na črno, se moramo ustrezno registrirati.

Od 18.08.2014 je začel veljati Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

V 7. členu ZPDZC so naštete dejavnosti oziroma dela, ki se ne štejejo za delo na črno. To so: medsebojna sosedska in sorodstvena pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah, prostovoljno in dobrodelno delo in OSEBNO DOPOLNILNO DELO.

Pogodbo (podjemna, avtorska, pogodba o začasnem delu…) mora imeti delodajalec vedno na mestu opravljanja dela, prav tako jo mora imeti pri sebi tudi posameznik (podpisano z obeh strani).

 

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno od 21. do 26. člena predpisuje višino GLOBE za prekrške:

21. člen

(globe za kršitev prepovedi dela na črno)

(1) Z globo od 2.000 do 26.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, kadar opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu (prva alineja 3. člena).

(2) Z globo od 2.000 do 26.000 eurov se za prekršek kaznuje samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, kadar opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti (druga alineja 3. člena).

(3) Z globo od 2.000 do 26.000 eurov se za prekršek kaznuje tuj pravni subjekt, kadar opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja (četrta alineja 3. člena).

(4) Z globo od 2.000 do 26.000 eurov se za prekršek kaznuje pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, kadar ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu (peta alineja 3. člena).

(5) Z globo od 520 do 2.600 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba tujega pravnega subjekta, odgovorna oseba samozaposlene osebe, odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(6) Z globo od 1.000 do 7.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, kadar opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni (šesta alineja 3. člena).

22. člen

(globe za omogočanje dela na črno)

(1) Z globo od 2.600 do 15.600 eurov se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere ve, da opravljajo delo na črno, ali če sklene pogodbo glede opravljanja dela z drugo pravno osebo, tujim pravnim subjektom, samozaposleno osebo ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno (4. člen).

(2) Z globo od 420 do 1.600 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba delodajalca.

(3) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.

23. člen

(globe za kršitev prepovedi zaposlovanja na črno)

(1) Z globo od 5.000 do 26.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar:

–        omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj (prva alineja prvega odstavka 5. člena);

–        omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni zavaroval v skladu z zakoni, ki urejajo obvezna socialna zavarovanja, ali z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela (druga alineja prvega odstavka 5. člena);

–        omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov (tretja alineja prvega odstavka 5. člena);

–        nezakonito zaposli državljana tretje države (peta alineja prvega odstavka 5. člena).

(2) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba delodajalca.

(3) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje posameznik, ki mu je delodajalec omogočil delo brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, ali mu je omogočil delo v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov (prvi odstavek 5. člena).

(4) Z globo od 100 do 2.500 eurov se kaznuje posameznik, če nima pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, na podlagi katere opravlja delo, za čas opravljanja dela ves čas na kraju opravljanja dela (drugi odstavek 5. člena).

(5) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, kadar v svojem imenu in za svoj račun zaposli posameznika, ki zanj opravlja delo na črno (tretji odstavek 5. člena).

(6) Z globo od 5.000 do 15.600 eurov se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar ni izročil pisne pogodbe o zaposlitvi v roku iz petega odstavka 5. člena tega zakona (peti odstavek 5. člena).

(7) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba delodajalca.

(8) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar v 15 dneh od ugotovitve kršitve ne poravna vseh obveznosti iz sedmega in osmega odstavka 5. člena tega zakona ali v osmih dneh od poteka roka za plačilo nadzornemu organu ne predloži dokazila, da je te obveznosti poravnal (sedmi in osmi odstavek 5. člena).

(9) Z globo od 2.500 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, kadar v 15 dneh od ugotovitve kršitve ne poravna vseh obveznosti iz šestega in osmega odstavka 5. člena tega zakona ali v osmih dneh od poteka roka za plačilo nadzornemu organu ne predloži dokazila, da je te obveznosti poravnal.

(10) Z globo od 2.500 do 5.000 eurov se kaznuje delodajalec, kadar pred sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države ne zahteva, da mu na podlagi desetega odstavka 5. člena tega zakona predloži dokazilo o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji (deseti odstavek 5. člena).

(11) Z globo od 1.200 do 2.500 eurov se kaznuje delodajalec, kadar kopije dokazila o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji ne hrani ves čas zaposlitve državljana tretje države (deseti odstavek 5. člena).

(12) Z globo od 1.200 do 2.500 eurov se za prekršek iz osmega, desetega in enajstega odstavka tega člena zakona kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca.

(13) Ne glede na tretji odstavek tega člena se posameznik, ki je zaposlen na črno, za prekršek ne kaznuje, če v času trajanja zaposlitve na črno, še preden je uveden postopek nadzora po tem zakonu, prijavi delodajalca v zvezi s kršenjem določb 5. člena tega zakona.

(14) Z globo od 1.200 do 2.500 eurov se kaznuje delodajalec, ki ne predloži evidence o opravljenem kratkotrajnem delu v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela (peti odstavek 17. člena).